The NGO Development in Slovenia

Authors

DOI:

https://doi.org/10.55707/eb.v11i1.129

Keywords:

market sector, public sector, tertiary sector, societies, welfare

Abstract

This research analyses the development of the third sector in Slovenia, which refers to non -profit or non-governmental organizations. The market sector represents businesses that offer products and services in exchange for money. The third sector emerged as a need for activities not influenced by the state, such as associations, institutes, and charitable
institutions solely focused on helping others without personal gain. This study examines the history and growth of the third sector in Slovenia using various research methods, including descriptive statistics, historical data analysis, and synthesis. The results show a vector schematic representation of the third sector's development divided into three distinct periods. Research at the National and University Library in Ljubljana revealed that the third sector began to develop in 1848 during the March Revolution, and by 2020, there were 26,723 organizations in the sector,
with associations representing 86.60% of all organizations.

References

Aldashev, G., & Navarra, C. (2018). Development NGOs: Basic facts. Annals of Public and Cooperative Economics, 89(1), 125–156. https://doi.org/10.1111/apce.12188

Amagoh, F. (2015). Improving the credibility and effectiveness of non-governmental organizations. Progress in Development Studies, 15(3), 221–239. https://doi.org/10.1177/1464993415578979

Anheier, H. K. (2009). Nonprofit organization. London: Routledge.

Bloodgood, E., & Tremblay-Boire, J. (2017). Does government funding depoliticize nongovernmental organizations? Examining evidence from Europe. European Political Science Review, 9(3), 401–424. https://doi.org/10.1017/S1755773915000430

Brejc, M. (1995). Nova organizacijska paradigma v slovenski državni upravi. II. srečanje upravnih delavcev Slovenije. Ljubljana: Visoka upravna šola.

Cabrera Lujan, S. L., idr. (2023). Impact of corporate social responsibility, business ethics and corporate reputation on the retention of users of third-sector institutions. Sustainability, 15(3), 1781–1798. https://doi.org/10.3390/su15031781

Črnak-Meglič, A. (2000). Vpliv (tipov) države blaginje na obseg in vlogo neprofitno-volonterskega sektorja v sodobnih družbah. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Črnak-Meglič, A., & Rakar, T. (2009). The role of the third sector in the Slovenian welfare system. Teorija in praksa, 46(3), 139–240.

Črnak-Meglič, A., & Vojnovič, M. (1997). Vloga in pomen neprofitno-volonterskega sektorja v Sloveniji. Družboslovne razprave, 24/25(1), 152–178.

Dees, G. J. (2001). Enterprising nonprofits: A toolkit for social entrepreneurs. New York: John Wiley & Sons.

Eagleton-Pierce, M. (2020). The rise of managerialism in international NGOs. Review of International Political Economy, 27(4), 970–994. https://doi.org/10.1080/09692290.2019.1657478

Ferfila, B., & Kovač, P. (2000). Javne politike in javna ekonomika. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Flynn, N. (2017). Public sector management. London: Sage Publications Ltd.

Fortič, H. (2011). Sestava gospodarstva po dejavnostih. Ljubljana: GZS.

Gričar, S. (2018). Menedžment javnega sektorja. Novo mesto: Fakulteta za upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto.

Gričar, S. (2017). Vaje menedžment javnega sektorja. Novo mesto: Fakulteta za upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto.

Gričar, S. (2014). Kakovost procesov in kriza v malih podjetjih. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto.

Hren, M. (2001). Identitete Metelkove: Dostopnost urbane kulture. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Hrovatin, N. (2002). Ekonomski vidiki menedžmenta nevladnih organizacij. In D. Jelovac (Ed.), Jadranje po nemirnih vodah menedžmenta nevladnih organizacij (71–92). Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.

Hudson, M. (1999). Managing without profit. London: Penguin Books.

Jelovac, D. (2002). Jadranje po nemirnih vodah menedžmenta nevladnih organizacij. Koper: Radio Študent Ljubljana, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Visoka šola za management v Kopru.

Jelovac, D. (2001). Uticaj verskih uverenja i kulturnih obrazaca na oblikovanje moralnog stava u svetu poslovanja. Management, 21/22(1), 77–80.

Jeriček Klanšček, H., idr. (2018). Nevladne organizacije na področju zdravja v Sloveniji – ovire in izzivi za njihov hitrejši razvoj. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.

Jurkovič, A. (2022). Razvoj, zaton in dvig tretjega sektorja v Sloveniji (časovna daljica) (Diplomska naloga). Novo mesto: Univerza v Novem mestu, Fakulteta za ekonomijo in informatiko.

Kavčič, B., & Smodej, V. (2003). Javni sektor. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto.

Knapp, M. (1996). Are voluntary agencies really more effective? In V. D. Billis & M. Harris (Eds.), Voluntary agencies: Challenges of organisation and management (31–44). London: MacMillan. https://doi.org/10.1007/978-1-349-24485-0_11

Kobal Tomc, B. (2014). Tipologija deležnikov projekta AHA.SI. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo.

Kolarič, Z., idr. (2002). Zasebne neprofitno-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Kovač, P. (2002). Trendi razvoja slovenske javne uprave kot nacionalne politike. Teorija in praksa, 39(6), 1037–1047.

Kozjek, T. (2014). Prožnost dela v javnem in zasebnem sektorju v Sloveniji. Mednarodna revija za javno upravo, XII(1), 47–61. https://doi.org/10.17573/2014-v12.1.a03

Kranjc, S. (1986). Interesna združevanja občanov in politični sistem. Ljubljana: FSPN d.d.

Kristan, S., & Bojnec, Š. (2014). Plačni sistem v javnem sektorju gozdarstva. Koper: UP, Fakulteta za management.

Laurett, R., & Ferreira, J. J. (2018). Strategy in nonprofit organisations: A systematic literature review and agenda for future research. VOLUNTAS: International Journal of Voluntary and Nonprofit Organizations, 29(5), 881–897. https://doi.org/10.1007/s11266-017-9933-2

Lavrič, J., idr. (1939). Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Maribor: Zgodovinsko društvo Maribor.

Les, E. (1994). The voluntary sector in post-communist East-Central Europe. Washington D.C.: CIVICUS.

Marshall, M. (1990). The nonprofit sector in the central planned economy. Berlin: Walter de Gruyter.

McMullin, C. (2021). Transcription and qualitative methods: Implications for third sector research. VOLUNTAS: International Journal of Voluntary and Nonprofit Organizations, 1(34), 140–153. https://doi.org/10.1007/s11266-021-00400-3

Mevlja, B., & Kavčič, K. (2012). Strateški razvoj nevladnih organizacij v Sloveniji, strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.

Mikuš Kos, A. (1992). Izlet na področje ameriškega življenja imenovano filantropija. Socialno delo, 6(1–2), 12–24.

Oblak, E. (2004). Poročilo o stanju v nevladnem sektorju. Ljubljana: Trust for Civil Society in Central & Eastern Europe.

Petelin, B. (2020). Nevladne organizacije na področju trajnostnega razvoja in njihov pomen. Dignitas: The Slovenian Journal of Human Rights, 6(87/88), 299–325.

Pevcin, P. (2018). Menedžerska ekonomika v javnih in nepridobitnih organizacijah. Ljubljana: Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani.

Pevcin, P., & Bogilović, S. (2017). Strateški menedžment v javnem sektorju. Ljubljana: Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani.

Pevcin, P. (2011). Menedžment javnega sektorja. Ljubljana: Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani.

Pevcin, P. (2010). Ekonomika javnih podjetij in zavodov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.

Potočnik, M. (2014). Analiza velikosti javnega sektorja v Sloveniji in primerjava z državami EU. Ljubljana: Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani.

Rek, M. (2009). Civilna družba v Evropski uniji ali evropska civilna družba? Ljubljana: Vega.

Rončević, B. (2001). Socijalna situacija i socijalne reforme u Sloveniji. Revija za socijalnu politiku, 2(2), 131–157. https://doi.org/10.3935/rsp.v8i2.215

Rus, V. (2011). Podjetizacija in socializacija države. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Setnikar Cankar, S. (2005). Ekonomika javnega sektorja in proračunsko financiranje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.

Stanimirović, T. (2021). The financial aspect of non-governmental organisations – The case of Slovenia. Central European Public Administration Review, 19(2), 91–107. https://doi.org/10.17573/cepar.2021.2.05

Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. (2018). Uradni list Republike Slovenije, 37.

Svetlik, I. (1994). Oblikovanje skladov. Teorija in praksa, 11/12(1), 968–981.

Tavčar, M. I. (2005). Strateški management nepridobitnih organizacij. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.

Tosun, A. N., & Yilmaz, A. E. (2023). An empirical study to investigate the size of non-governmental organizations in OECD countries. Panoeconomicus, 24(1), 26–42.

Walsh, J., idr. (2023). Managing ambidexterity in a knowledge management strategy for an international non-governmental organisation. In Proceedings of the 24th European Conference on Knowledge Management, ECKM 2023 24(2), 1732–1735). https://doi.org/10.34190/eckm.24.2.1436

Published

2024-06-03

How to Cite

Jurkovič, A., & Gričar, S. (2024). The NGO Development in Slovenia. Journal of Economic and Business Sciences, 11(1), 50–74. https://doi.org/10.55707/eb.v11i1.129

Issue

Section

Articles