Vloga menedžmenta v zdravstveni negi v Sloveniji
Ključne besede:
zdravstvena nega, menedžment, zaposlovanje, organizacija, pogljobljeni intervjuji, SlovenijaPovzetek
V prispevku ugotavljamo, kakšna je vloga menedžmenta v zdravstveni negi v Sloveniji in dejavnikov, ki tvorijo menedžment zdravstvene nege. V oktobru in novembru 2015 je bilo izvedenih 12 poglobljenih intervjujev z izvajalci zdravstvene nege. Rezultati so pokazali, da je vloga menedžmenta pomembna, a obstaja vrzel med zdravstveno nego in menedžmentskim procesom v zdravstveni negi. Intervjuvanci so opozorili na številne dejavnike, ki jih ovirajo pri njihovem delu: prekarno delo, slaba organizacija dela, šibka kadrovska struktura, slabo poznavanje menedžmenta, še posebej komuniciranja in razreševanja sporov. Navedli so naslednje podporne dejavnike: timsko delo, visoko avtonomnost dela in angažiranost. Vrzel med procesi zdravstvene nege in menedžmentskim delom je ustvarilo predvsem nezaposlovanje medicinskih sester, slaba organizacija dela in slabo poznavanje menedžmenta. Timsko delo, avtonomnost dela in angažiranost podpirajo interakcijo med zdravstveno nego in menedžmentom.
Literatura
Aiken, L. H., Clarke, S. P., Sloane, D. M., Sochalski, J. and Silber, J. H. (2002). Hospital nurse staffing and patient mortality, nurse burnout, and job dissatisfaction. JAMA, 288, št. 16, str. 1987–1993.
Baum, F. (2009). Community health services in Australia. V: Germov, J. (ur.). Second opinion: an introduction to health sociology. Oxford: Oxford University Press, str. 499–521.
Bernik, J., Vadnjal, J. and Baričič, A. (2008). Posebnost managementa v slovenskih zdravstvenih organizacijah. V: Blažič, M. (ur.) Izzivi globalizacije in ekonomsko okolje. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje, str. 57–65
Cummings, G. G., Estabrooks, C. A., Midodzi, W. K., Wallin, L. and Hayduk, L. (2007). Influence of organizational characteristics and context of research utilization. Nursing Research, 56, št. 4 (Suppl), str. S24–39.
Čuk, V. and Klemen, J. (2010). Izgorevanje osebja v zdravstveni negi na psihiatričnem področju. Obzornik zdravstvene nege, 44, št. 3, str. 179–187.
Denzin, N. K. and Lincoln, Y. S. (ur). (2005). The Sage Handbook of qualitative research. Thousand Oaks: Sage.
Fernandes, M. C., Silva, L. M. S., Moreira, T. M. M. and Silva, M. R. F. (2013). Factors involved in the management of nursing care: a descriptive study. OBJN, 12, št. 2, str. 522–533.
Filej, B. (1992). Management v zdravstveni negi. Zdravstveni obzornik, 26, str. 291–297.
Giddens, A. (1991). Modernity and self-identity. Standford: Standford University Press.
Gillespie, M. and Melby, V. (2003). Burnout among nursing staff in accident and emergency and acute medicine: a comparative study. Journal of Clinical Nursing, 12, št. 6, str. 842–851.
Hersey, P., Blanchard, K. and Johnson, D. (2008). Management of organizational behavior: Leading human resources (9 izdaja). Upper Saddle River, NJ: Pearson Prentice Hall.
Ilhan, M., Durukan, E., Aras, E. and Türcüoglu, S. (2008). Long working hours increase the risk of sharp and needlestick injury in nurses. Journal of Advanced Nursing, 56, št. 5, str. 563–568.
Kvale, S. (1996). Interviews: An introduction to qualitative research interviewing. Sage: Thousand Oaks.
Leskovic, L. (2014). Vpliv delovnih in organizacijskih dejavnikov na nastanek sindroma izgorevanja v socialnozdravstvenih zavodih v Republiki Sloveniji. Doktorska disertacija. Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.
Li-Min, L., Jen-Her, W., Ing-Ching, H. and Kua-Hung, T. (2007). Management development: a study of nurse managerial activities and skills. Journal of Healthcare Management, 52, št. 3, str. 156–169.
Ludwick, R., Zalon, M. L. and Patton, R. M. (2014). Nurses making policy. New York: Springer Publishing Company.
Medicinske sestre – moč za spremembe – učinkovita skrb za paciente z optimalnimi viri (2015). Zbornice zdravniške in babiške nege. Pridobljeno dne 3. 11. 2015 s svetovnega spleta: http://www.zbornica-zveza.si/sl/medicinske-sestre-moc-za-spremembe-ucinkovita-skrb-za-paciente-zoptimalnimi-viri.
McDaniel, R. R. and Driebe, D. J. (2002). Complexity science and healthcare management. Advances in Healthcare Management, 2, str. 11–36.
Pillay, R. (2010). The skills gap in nursing management in South Africa: a sectoral analysis. Journal of Nursing Management, 2010, 18, št. 2, str. 134–144.
Prosser, B. and Olson, R. (2013). Changes in professional human care work. Health Sociology Review, 22, št. 4, str. 422–432.
Purdy, N., Laschinger, H. K. S., Finegan, J., Kerr, M. and Olivera, F. (2010). Effects of work environments on nurse and patient outcomes. Journal of Nursing Management, 18, št. 8, str. 901–913.
Rigolosi, E. (2013). Management and Leadership in Nursing and Health care. New York: Springer Publishing Company
Santos, J. L. G, Lima, M. A. D. S., Klock, P. and Erdman, A. L. (2012). Conception of nurses on management of care in an emergency department-descriptive exploratory study. OBJN, 11, št. 1, str. 101–114.
Toles, M. and Anderson, R. A. (2011). State of the science: relationship-oriented management practices in nursing homes. Nursing Outlook, 59, št. 4, str. 221–227.
Wong, C. A. and Cummings, G. G. (2007). The relationship between nursing leadership and patient outcomes: a systematic review. Journal of Nursing Management, 15, št. 4, str. 508–521.
Zavrl Džananović, D. (2010). Patronažno varstvo Slovenije včeraj, danes, jutri. Obzornik zdravstvene nege, 44, št. 2, str. 117–125.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Karmen Erjavec
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
