Vpliv izobrazbene strukture prebivalstva na gospodarstvo jugovzhodne Slovenije
Ključne besede:
gospodarstvo, izobraževanje, terciarno izobraževanje, diplomanti, jugovzhodna Slovenija, SlovenijaPovzetek
Gospodarska rast in visoka stopnja zaposlenosti sta temeljna makroekonomska gospodarska cilja, h katerima težijo vse države sveta in tudi posamezne regije znotraj njih. Temelj vsega pa je znanje, s katerim razpolaga delovna sila. Zato je zelo pomembno, da države posvečajo dovolj pozornosti in sredstev za zagotavljanje dostopnega in kakovostnega izobraževalnega sistema. Slednje pa se ocenjuje s številom študentov in diplomantov terciarnega izobraževanja. Pomemben pokazatelj kakovosti terciarnega izobraževanja je tudi zaposljivost diplomantov. Med drugim k večji zaposljivosti prispeva tudi tesna povezanost visokošolskih zavodov z gospodarstvom in negospodarstvom, kar pa je lažje z decentraliziranim izvajanjem študijskih programov. S kvalitativno analizo, s katero smo na podlagi sekundarnih virov raziskali odnos med izobrazbeno strukturo prebivalstva in gospodarsko aktivnostjo, smo na primeru Slovenije ugotovili, da čim višji je delež delovno aktivnega prebivalstva s terciarno izobrazbo, višji je bruto domači proizvod države.
Literatura
1300 študentov začenja študij v Novem mestu. Pridobljeno dne 10. 10. 2017 s svetovnega spleta: http://www.novomesto.si/dogajanje /novice/2017092912541871.
Bajželj, M. (2016). Regije v številkah. Statistični portret slovenskih regij 2016. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
Barle, A. et al. (2008) (ur.). Družba znanja: izzivi izobraževanja v 21. stoletju. Koper: Fakulteta za management.
Bevc, M. (2006). Ekonomski pomen izobraževanja: izbrana poglavja. Koper: Fakulteta za management.
Bruto domači proizvod, Slovenija, letno. Pridobljeno dne 1. 10. 2017 s svetovnega spleta: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Save show.asp.
Čebelič, T. et al. (2016). Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledice. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
Čelebič, T. (2014). Terciarno izobraževanje v Sloveniji - vključenost, učinkovitost, kakovost, financiranje in zaposljivost. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno dne 5. 10. 2017 s svetovnega spleta: www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPO8YMBY.
Delovno aktivno prebivalstvo po: status zaposlitve, statistična regija, spol, leto , dosežena izobrazba. Pridobljeno dne 1. 10. 2017 s svetovnega spleta: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp.
Glavič, P. et al. (2014). Analiza visokošolskega izobraževanja v Sloveniji. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Grm, B. (2017). V Ljubljani povprečno sedem prebivalcev na hišno številko, v Kostelu eden. Pridobljeno dne 1. 10. 2017 s svetovnega spleta: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6776.
Gul, P. et al. (2017). Gospodarska rast v letu 2016 po prvi letni oceni 3,1-odstotna. Pridobljeno dne 2. 10. 2017 s svetovnega spleta: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6824.
Jankovič, M. (2016). Obalno-kraška in primorsko-notranjska regija sta v 2015 imeli 6,4- oziroma 6,1-odstotno gospodarsko rast. Pridobljeno dne 15. 10. 2017 s svetovnega spleta: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6400.
Kajzer, A. (2011). Vpliv gospodarske krize na trg dela ter pomen izobraževanja in usposabljanja. V: Mirčeva, J. (ur.). Gospodarstvo v recesiji in izobraževanje odraslih: zbornik prispevkov 15. andragoškega kolokvija. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije, str. 22–35.
Korečin, R. (2017). BDP v 2. četrtletju 2017 za 4,4 % višji kot v 2. četrtletju 2016. Pridobljeno dne 11. 10. 2017 s svetovnega spleta: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6898.
Kozmelj, A. (2016). Število študentov v Sloveniji še naprej pada, a še vedno študira skoraj polovica mladih (19–24 let). Pridobljeno dne 11. 10. 2017 s svetovnega spleta: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5929.
Krajnc, A. (2011). Gospodarska kriza, znanje in izobraževanje. V: Mirčeva, J. (ur.). Gospodarstvo v recesiji in izobraževanje odraslih: zbornik prispevkov 15. andragoškega kolokvija. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije, str. 36–54.
Majcen, B. et al. (2011). Raziskave in razvoj, izobraževanje ter gospodarska rast: dinamični pristop splošnega ravnovesja z endogeno rastjo. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.
Mramor, D. (2007). Zgrešeno urejanje visokega šolstva. Tednik Mladina, (19. 5 2007), str. 26–27.
Paladin, M. (2015). Kdaj je izobraževanje in usposabljanje za organizacijo prava investicija? Izobraževanje in usposabljanje ter ekonomska rast organizacij. Strokovna revija za ravnanje z ljudmi HRM, 13, št. 64, str. 40–45.
Pallas, A. M. (2000). The effect of schooling on individual lives. In: Hallinan, M. T. (ed.). Handbook of the sociology of education,. New York: Kluwer, str. 101–513.
Pridobljeno dne 10. 10. 2017 s svetovnega spleta: http://www.stat.si/obcine/sl/2015/Region/Index/7.
Pridobljeno dne 29. 9. 2017 s svetovnega spleta: http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/stevilostudentov-pada-a-se-vedno-studira-skoraj-polovica-mladih.html.
Pridobljeno dne 9. 10. 2017 s svetovnega spleta: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/sektor_za_visoko_solstvo/financiranje_studija/.
Razpotnik, B. (2017). 1. aprila 2017 v Sloveniji 2.064.836 prebivalcev ali 1.059 manj kot tri mesece prej. Pridobljeno dne 11. 10. 2017 s svetovnega spleta: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6822.
Sotošek, A. (2011). Izobraževanje odraslih – ključ do izhoda iz gospodarske recesije. V: Mirčeva, J. (ur.). Gospodarstvo v recesiji in izobraževanje odraslih: zbornik prispevkov 15. andragoškega kolokvija. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije, str. 12–21.
Študentje terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja (KLASIUS_P), spolu, načinu študija in vrsti izobraževanja, Slovenija, letno. Pridobljeno dne 11. 10. 2017 s svetovnega spleta: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index /6822.
Študentje terciarnega izobraževanja po vrsti izobraževanja in načinu študija. Spletna stran: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp [Citirano 11. 10. 2017 ob 20.50 uri].
Turk, D. (2009). Decentralizacija je koristna, a ne na račun kakovosti. Pridobljeno dne 15. 10. 2017 s svetovnega spleta: https://www.finance.si/266671.
Ugovšek, J. (2017). Gospodarska rast Slovenije bo med večjimi v EU. Pridobljeno dne 15. 10. 2017 s svetovnega spleta: https://manager.finance.si/8857079.
Vidulin, V. and Gams, M. (2006). Analyzing the Impact of Investment in Education and R&D on Economic Welfare with Data mining. Elektrotehniški vestnik, No. 73, pp. 285–290.
Zavod republike Slovenije za zaposlovanje (2015). Mladi in trg dela. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno dne 8. 10. 2017 s svetovnega spleta: https://www.ess.gov.si/_files/7755/Analiza_Mladi_in _trg_dela_2015.pdf.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (2017a). Obvestilo za javnost – Avgust 2017. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno dne 8. 10. 2017 s svetovnega spleta: https://www.ess.gov.si/_files/10356 /Trg_dela_avgust_2017.pdf.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (2017b). Mesečne informacije – Avgust 2017, 24, št. 8. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno dne 8. 10. 2017 s svetovnega spleta: https://www.ess.gov.si/ _files/9121/MI_2016_08.pdf.
Žnidaršič, A. (2013). Vodnik po SPSS-u: delovna verzija. Pridobljeno dne 27. 4. 2016 s svetovnega spleta: www2.fov.uni-mb.si/matstat/upload/SPSS/prirocnikSPSS.pdf.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Malči Grivec
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
