Soočanje s stresnimi dejavniki v delovnem okolju
Povzetek
Sposobnost spopadanja zaposlenih s prekomernim stresom na delovnem mestu je eden izmed glavnih ciljev vseh organizacij, saj se z njim povezujejo številne bolezni, ki jih lahko doletijo. Več bolezni pomeni večji strošek za organizacijo, pojavljajo se odkloni v negativno smer v njenem delovanju, kar se odraža v slabših delovnih rezultatih zaposlenih, ki lahko pripeljejo do slabših poslovnih rezultatov organizacije. Prav zaradi tega je za vsako organizacijo pomembno, da se loti programa izkoreninjenja stresnih dejavnikov v podjetju, pri čemer v prvi fazi preverijo, koliko stresa in na katerih področjih v podjetju je prisoten, v drugi fazi oblikujejo strategije in ukrepe za preprečitev in zmanjšanje vplivov stresnih dejavnikov, v tretji fazi pa ukrepe izvajajo. Pri tem je zelo pomembno, da se periodično vračajo na prvo fazo, saj je ključno preverjati, če ukrepi delujejo, poleg tega pa se na ta način identificirajo tudi morebitni novi stresni dejavniki. V prispevku predstavljamo izvedbo prvih dveh faz, pri čemer v prvi fazi identificiramo vrste stresnih dejavnikov v proučevani organizaciji, ki povzročajo prekomerne stresne reakcije pri zaposlenih, in določimo kritične skupine zaposlenih, ki se soočajo s prekomernim stresom. V drugi fazi prek modela uspešnega soočanja s stresom na delovnem mestu predlagamo ukrepe za preprečitev in zmanjšanje vplivov stresnih dejavnikov.
Literatura
Ažman, S. (2015). Pomen odnosov v podjetju. Delo in varnost: strokovna revija za varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom, 60, št. 1, str. 17–18.
Bilban, M. (2007). Kako razpoznati stres v delovnem okolju. Delo in varnost: strokovna revija za varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom, 52, št. 1, str. 30–35.
Bilban, M. (2009). Kako prepoznati stres v delovnem okolju. V: Kvas, A. in sod. (ur). Preprečimo, da nas strese stres na delovnem mestu. Ljubljana: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, str. 20–34.
Božič, J. (2011). Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnih mestih: Izbor primerov dobre prakse v domačih in tujih podjetjih. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski center Republike Slovenije – Soča.
Černigoj Sadar, N. (2002). Stres na delovnem mestu. Teorija in praksa, 39, št. 1, str. 81–102.
Eurofound in EU-OSHA. (2014). Psychosocial risks in Europe: Prevalence and strategies for prevention. Luksemburg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno dne 21. 6. 2018 s svetovnega spleta: https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1443en_0.pdf.
International Labour Office (2012). Stress prevention at work checkpoints: Practical improvements for stress prevention in the workplace. Pridobljeno dne 18. 3. 2018 s svetovnega spleta: http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---dcomm/---publ/documents/publication/wcms_168053.pdf.
Levovnik, D. (2014). Stres na delovnem mestu. Ljubljana: Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Meško, M. (2011). Stres na delovnem mestu: visokošolski učbenik z recenzijo. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Miška, M. (2015). Vloga telesne aktivnosti pri obvladovanju stresa. Delo in varnost: strokovna revija za varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom, 60, št. 1, str. 33–36.
Potrč, M. (2004). Način priprave in vsebine programa upravljanja s stresom v podjetju. Pridobljeno dne 20. 6. 2018 s svetovnega spleta: http://www.delavska-participacija.com/koristneinformacije/39.html.
Starc, R. (2009). Stres in njegove posledice za srčno-žilni sistem. V: Kvas, A. in sod. (ur). Preprečimo, da nas strese stres na delovnem mestu. Ljubljana: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, str. 11–15.
Starc, R. and Ramadani, H. (2010). Zdravje in poslovna uspešnost skozi meditacijo. Ljubljana: Sirius AP.
Šprah, L. and Dolenc, B. (2014). Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja OPSA. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Pridobljeno dne 22. 6. 2018 s svetovnega spleta: https://dmi.zrc-sazu.si/sites/default/files/orodje_za_obvladovanje_psihosocialnih_tveganj_in_absentizma.pdf.
Teržan, M. (2002). Stres na delovnem mestu: dobro se počutim, delo mi je v veselje. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Urad RS za varnost in zdravje pri delu.
Treven, S. (2013a). Osnovni pojmi o stresu. V: Šarotar Žižek, S. (ur). Premagovanje stresa kot sredstvo za zagotavljanje dobrega počutja – znanstvena monografija. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta Maribor, str. 1–7.
Treven, S. (2013b). Izvori in posledice stresa. V: Šarotar Žižek, S. (ur). Premagovanje stresa kot sredstvo za zagotavljanje dobrega počutja – znanstvena monografija. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta Maribor, str. 9–32.
Treven, S. (2013c). Premagovanje stresa na ravni posameznika in organizacije. V: Šarotar Žižek, S. (ur). Premagovanje stresa kot sredstvo za zagotavljanje dobrega počutja – znanstvena monografija. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, str. 33–59.
Trstenjak, A. (2005). Premagovanje stresa v organizacijah: diplomsko delo. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta.
Zorjan, S. in sod. (2016). Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja e-OPSA (Prilagojena različica za dejavnost zdravstvenega in socialnega sektorja). Ljubljana: ZRC, ZRC SAZU. Pridobljeno dne 20. 6. 2018 s svetovnega spleta: https://zalozba.zrcsazu.si/sites/default/files/eopsa_zdravstvo_sociala_prirocnik_0.pdf.
Žaler, J. (2009). Stres. Pridobljeno dne 22. 6. 2018 s svetovnega spleta: http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=2280.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Aljaž Pavlič, Jasmina Starc
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.