Vpliv formalnega in neformalnega znanja na reproduktivne izide pacientk

Avtorji

  • Valentina Ješić student at the University of Novo mesto, Faculty of Health Sciences Employed at University Hospital Centre Sestre milosrdnice, Zagreb
  • Sergej Gričar Univerza v Novem mestu, Fakulteta za poslovne in upravne vede https://orcid.org/0000-0001-7704-5483

DOI:

https://doi.org/10.55707/eb.v13i1.161

Ključne besede:

reproduktivno zdravje, formalno in neformalno znanje, splavi, učeča se organizacija

Povzetek

Namen raziskave je bil preučiti vpliv formalnega in neformalnega znanja na reproduktivne izide pacientk skozi koncept učeče se organizacije, s posebnim poudarkom na številu splavov kot kazalniku kakovosti oskrbe. Izvedena je bila kvantitativna analiza podatkov HZJZ, Eurostata in Klinične bolnišnice Dubrava za obdobje 2014–2022. Formalno znanje je bilo opredeljeno s številom visoko izobraženih strokovnjakov (PhD), neformalno pa z vlaganji v izobraževalne vire in opremo. Faktorska analiza je pokazala dva ključna dejavnika – izobraževanje in zdravstvene naložbe ter demografske izide – ki skupaj pojasnjujejo 69,53 % celotne variance. Regresijska analiza je pokazala, da neformalno znanje nima statistično pomembnega vpliva na število splavov (p = 0,46), medtem ko ima formalno izobraževanje delno pozitiven učinek. Rezultati poudarjajo pomen akademske usposobljenosti in integracije različnih oblik znanja za izboljšanje kakovosti reproduktivne oskrbe.

Literatura

1. Argyris, C. (1991). Teaching smart people how to learn. Harvard Business Review, 69(3), 99–109.

2. Croatian Institute of Public Health. (2024). Pregnancy terminations in the Republic of Croatia 2023. https://www.hzjz.hr/wp-content/uploads/2024/10/HZJZ_-_pobacaji_2023._g..pdf

3. Crosby, P. B. (1979). Quality is free: The art of making quality certain. McGraw-Hill.

4. Cutrer, W. B., Miller, B., Pusic, M. V., Mejicano, G., Mangrulkar, R. S., Gruppen, L. D., Hawkins, R. E., Skochelak, S. E., & Moore, D. E., Jr. (2017). Fostering the development of master adaptive learners: A conceptual model to guide skill acquisition in medical education. Academic Medicine, 92(1), 70–75. https://doi.org/10.1097/ACM.0000000000001323

5. Dowd, J. F. (1999). Learning organisations: An introduction. Managed Care Quarterly, 7(2), 43–50.

6. Dubrava Clinical Hospital. (2024). Business and financial reports. KBD. https://www.kbd.hr/o-nama/nemedicinske-ustrojstvene-jedinice/sluzba-za-ekonomsko-financijske-poslove/izvjesca/

7. Eurostat. (2024). Higher education student enrollment statistics (educ_uoe_enrt03). https://doi.org/10.2908/educ_uoe_enrt03

8. Frenk, J., Chen, L. C., Chandran, L., Groff, E. O. H., King, R., Meleis, A., & Fineberg, H. V. (2022). Challenges and opportunities for educating health professionals after the COVID-19 pandemic. The Lancet, 400(10362), 1539–1556. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(22)02092-X

9. Garvin, D. A. (1993). Building a learning organization. Harvard Business Review, 71(4), 78–91.

10. Garvin, D. A., Edmondson, A. C., & Gino, F. (2008). Is yours a learning organization? Harvard Business Review, 86(3), 109–116, 134.

11. Hailu, B. W. (2020). Assessment of learning organization practice and disciplines in case of Sire District Public Health Office, Arsi Zone, Oromia Region, Ethiopia, 2018: Qualitative case study. Health Systems and Quality Improvement. https://doi.org/10.1101/2020.10.02.20205807

12. Hellwig, F., Moreira, L. R., Silveira, M. F., Vieira, C. S., Rios-Quituizaca, P. B., Masabanda, Serucaca, J., Rudasingwa, S., Nyandwi, A., Mulu, S., Rashad, H., & Barros, A. J. D. (2024). Policies for expanding family planning coverage: Lessons from five successful countries. Frontiers in Public Health, 12, Article 1339725. https://doi.org/10.3389/fpubh.2024.1339725

13. Lutz, O., & Groves, M. J. (1995). The effect of lysine, a water-structure breaker, on the stability of phospholipid-stabilized emulsions. Journal of Pharmacy and Pharmacology, 47(7), 566–570. https://doi.org/10.1111/j.2042-7158.1995.tb06715.x

14. Perrotta, C., Downey, V., Elabbasy, D., Ingram, C., Lo, C., Naseer, A., Thorson, A., & Brizuela V. (2023). Remote training for strengthening capacity in sexual and reproductive health and rights research: A systematic review. BMC Public Health, 23(1), Article 1964. https://doi.org/10.1186/s12889-023-16851-w

15. Rupčić, N. (2007). Kritički osvrt na koncept organizacije koja uči. Društvena istraživanja, 16(6 [92]), 1239–1261. https://hrcak.srce.hr/19258

16. Senge, P. M. (1990). The fifth discipline: The art and practice of the learning organization. Doubleday.

17. Wells, J. C. (2021). Leading organizational learning. HCA Healthcare Journal of Medicine, 2(1), 29–33. https://doi.org/10.36518/2689-0216.1245

18. Wilkinson, J. E., Rushmer, R. K., & Davies, H. T. O. (2004). Clinical governance and the learning organization. Journal of Nursing Management, 12(2), 105–113. https://doi.org/10.1046/j.1365-2834.2003.00435.x

Objavljeno

2026-05-28

Kako citirati

Ješić, V., & Gričar, S. (2026). Vpliv formalnega in neformalnega znanja na reproduktivne izide pacientk. Revija Za Ekonomske in Poslovne Vede, 13(1), 17–32. https://doi.org/10.55707/eb.v13i1.161

Številka

Rubrike

Prispevki