Smernice vrednotenja evropske kohezijske politike
Ključne besede:
evropska kohezijska politika, vrednotenje, teoretsko naravnano vrednotenje, realistično vrednotenjePovzetek
Evropska komisija v pravnih podlagah predpisuje spremljanje in izvajanje kohezijske politike. Vrednotenje je proces, ki poteka skozi vse faze izvajanja te politike. Komisija je izdala navodila in priporočila EVALSED, ki podrobneje opisujejo načine, koncepte in metodologije spremljanja in vrednotenja. Ta predvidevajo teoretsko naravnano vrednotenje ter vrednotenje z metodami, ki temeljijo na oceni vzročnega učinka. Teoretično naravnano vrednotenje sledi intervencijski logiki, identificira vzročne povezave in mehanizme sprememb. Odgovarja na vprašanja, zakaj in kako intervencija deluje. Pristop, ki temelji na oceni vzročnega učinka, odgovarja na vprašanja, ali intervencija deluje, ali obstaja vzročna povezava in kako velik je učinek intervencije. V članku je predstavljen pristop realističnega vrednotenja (angl. realistic evaluation), ki se uvršča v skupino teoretsko naravnanih vrednotenj. Realistično vrednotenje poudarja štiri povezane koncepte, ki pomagajo pri razlagi in razumevanju programov. Ti koncepti so: mehanizem, kontekst, rezultat in vzorec rezultata.
Literatura
European Commission (2013a). EVALSED GUIDE, the resource for the evaluation of socioeconomic development.
European Commission (2013b). EVALSED SOURCEBOOK, method and techniques.
European Commission (2014). Guidance document on monitoring and evaluation, the programming period 2014–2020.
European Commission (2015). Monitoring and evaluation of European cohesion policy, guidance document on evaluation plans, terms of reference for impact evaluations guidance on quality management of external evaluations.
European Commission (2012). Design and commissioning of counterfactual impact evaluations, a practical guidance for ESF managing authority.
Evropska unija (2010). Peto poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. Luxembourg: Urad za publikacije.
Evropski parlament (2013). UREDBA (EU) št. 1303/2013. Uredba o skupnih določbah skladov ESIF.
Gertier, E. (2011). Impact evaluation in practice. Washington D. C.: The World Bank.
Institute of Education sciences. (26. 5. 2016). What works Clearinghouse. Retieved on 6/5/2016 from the Internet: http://www.w-w-c.org.
Leeuw, L. F. (2011). On the effects, lack of effects and pervese effects of performance audit, performance auditing: contributing to accountability in democratic government. Cheltenham (UK): E. Elgar.
Lobe, B. (2006). Združevanje kvalitativnih in kvantitativnih metod – stara praksa v novi preobleki? Družboslovne razprave, str. 55–73.
Michalek, J. (2012). Counterfactual impact evaluation of EU rural development pragrammes - Propensity Score Matching methodology applied to selected EU Member States. Institute for Prospective Technological Studies. European Commission - Joint Research Centre.
Pawson, R. and Tilley, N. (1997). Realistic evaluation. London: SAGE.
Pawson, R. and Tilley, N. (2004). Realist evaluation. Paper for British Cabinet Office.
Stryczynski, K. (2009). Rigorous impact evaluation: the magic bullet for evaluation of cohesion policy? European Commission.
SVRK (2015). Načrt vrednotenja izvajanja operativnega programa evropske kohezijske politike v Sloveniji v obdobju 2014–2020.
The Campbell Collaboration. Pridobljeno dne 10. 6. 2016 s svetovnega spleta: http://www.campbellcollaboration.org.
Treasury Board of Canada (2012). Theory-based approaches to evaluation concepts and practice. Retieved on 6/5/2016 from the Internet: http://www.tbs-sct.gc.ca.
Weiss, C. (1987). The circuitry of enlightement. Knowledge: Creation, Diffusion, Utilisation, pp. 274–281.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Stanko Trček
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
