Čustvena inteligentnost zaposlenih v organizacijah
Ključne besede:
čustva, čustvena inteligenca, empatija, deloPovzetek
Čustva so duševni procesi, s katerimi doživljamo določen odnos do pojavov, predmetov, oseb in situacij. Svojih čustev ne moremo izklopiti, lahko pa spoznamo svoje pozitivne in negativne lastnosti ter spremenimo obnašanje. Tu se srečamo s čustveno inteligenco, za katero so potrebne spretnosti: samozavedanje, motiviranje, empatija, samoobvladovanje in družbene spretnosti. Raziskave kažejo, da so visoko čustveno inteligentne osebe pri svojem delu učinkovitejše in uspešnejše, saj se lažje spoprijemajo s stresom in s konflikti, se učinkoviteje pogajajo ter motivirajo sebe in druge. Čustvena inteligentnost je pomembna tudi pri vodjih, ki morajo vzbujati čustvena stanja podrejenih, jih prepoznati in obvladovati. Organizacije se vse bolj
zavedajo, da je vlaganje v učenje čustvene inteligentnosti pomembno ter da organizacija s tem lahko postane učinkovitejša in uspešnejša, zato čustva vse bolj vpletajo v delovno okolje.Namen prispevka je preučiti čustveno inteligentnost zaposlenih in raziskati, koliko so posamezniki seznanjeni s pojmom in s pomembnostjo čustvene inteligentnosti za delovno okolje. Cilj raziskave je ugotoviti, katere spretnosti čustvene inteligentnosti imajo zaposleni najbolj oz. najmanj razvite.
Literatura
Bradberry, T., Greaves, J. (2008). Čustvena inteligenca: kratek vodnik. Ljubljana: Tuma.
Ćurić, Ž. (2016). Čustvena inteligenca (EQ) v poslovnem svetu. Doba Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor: Pridobljeno dne 23. 12. 2016 s svetovnega spleta: http://www.fakulteta.doba.si/si/dogodki/2016/custvena-inteligenca-eq-v-poslovnem-svetu/
Goleman, D. (1997). Čustvena inteligenca: zakaj je lahko pomembnejša od IQ. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Goleman, D. (2001). Čustvena inteligenca na delovnem mestu. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Hočevar et al. (2003). Ustvarjanje uspešnega podjetja: akcijski pristop k strateškemu razmišljanju, vodenju in nadziranju. Ljubljana: GV Založba
Kuhar Pucko, M. (2014). Kako se razvijata empatija in čustvena inteligenca. Aktivni.si. Pridobljeno dne 16. 12. 2016 s svetovnega spleta: http://www.aktivni.si/psihologija/empatija-in-custvenainteligenca/
Musek, J. (1993). Osebnost pod drobnogledom. Maribor: Obzorja.
Weisinger, H. (2001). Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi: neizkoriščen vir uspeha. Ljubljana: Tangram.
Wikipedija. (2016). Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu. Pridobljeno dne 17. 12. 2016 s svetovnega spleta: https://sl.wikipedia.org/wiki/Vpliv_čustvene_inteligentnosti_na_uspešnost_na_delovnem_mestu
Wilks, F. (2007). Inteligentna čustva. Kranj: Ganeš.
Zorko, L. (2012). Čustvena inteligentnost. Društvo študentov psihologije Slovenije Pridobljeno dne 17. 12. 2016 s svetovnega spleta: http://kakosi.si/wp-content/uploads/2012/10/Čustvenainteligentnost-brošura.pdf.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Irena Mervar
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
