Učeča se organizacija in njena konkurenčna prednost
Povzetek
Konkurenca na gospodarskem trgu je stalnica, razlikuje se zgolj v panogi, saj imamo v nekaterih panogah na trgu več konkurentov in trg ni monopolističen. Konkurenčna podjetja se vedno trudijo, da bodo bolj poslovno uspešna. Veliko vlogo pri tem igra razvoj in inovativnost podjetja, saj predstavlja nekaj novega in drugačnega, česar ostala podjetja na trgu nimajo. Ob tem pa se morajo za omenjen dobiček in poslovno uspešnost razvijati tudi ljudje oz. zaposleni, ki produkte, storitve ali dejavnosti podjetja tudi ustvarjajo. Imajo neko znanje, s katerim zadovoljijo trenutne potrebe delovnega procesa, ko pa se proces dodatno razvija in izboljšuje, se mora izboljšati in oplemenititi tudi njihovo znanje. Razvoj in inovativnost podjetij na gospodarskem trgu v današnjih časih zahteva visoko raven znanja zaposlenih, to raven znanja pa zaposlenim omogoči učeča se organizacija v podjetju, ki jim omogoča tudi prenos usvojenega znanja in razvito poslovno okolje. To predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov za konkurenčnost podjetja na gospodarskem trgu, saj so zaposleni uspešni in učinkoviti. Z rastjo intelektualnega kapitala podjetja pa posledično raste tudi finančni kapital podjetja. Teoretična dejstva in raziskave na
področju učeče se organizacije in konkurenčnosti potrjujejo, da ima učeča se organizacija konkurenčno prednost. Značilnosti učeče se organizacije posledično predstavljajo konkurenčno prednost podjetij na gospodarskem trgu.
Literatura
Dimovski, V. in sod. (2013). Napredni management. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Dimovski, V. in sod. (2014). Temelji managementa in organizacije. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Edmondson, A. and Saxberg, B. (2017). Putting lifelong learning on the CEO Agenda. Pridobljeno dne 3. 3. 2019 s svetovnega spleta: https://www.mckinsey.com/business-functions/organization/our-insights/putting-lifelong-learning-on-the-ceo-agenda.
Goronja, D. (2009). Konceptualni model učeče se organizacije model Future-O. V: Goronja, D. (ur.). Znanje: teorija in praksa. Koper, Celje, Škofja Loka: Fakulteta za management, str. 215–221. Pridobljeno dne 5. 3. 2019 s svetovnega spleta: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-033-8/prispevki/Goronja%20Daliborka.pdf.
Ivanko, Š. (2015). Teorija organizacije. Ljubljana: Fakulteta za upravo.
Kohont, A. (2011). Vloge in kompetence menedžerjev človeških virov v kontekstu internacionalizacije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Korelc, T. (2009). Revolucija z inovativnostjo do uspeha. Šenčur: Creatoor.
Majcen, M. (2009). Management kompetenc. Ljubljana: GV Založba.
Marič, M. in sod. (2013). Human Resources Annual Interview as a Part of Authentic Leadership. Organizacija, 46, str. 55–63.
Pibernik, N. (2010). Ravnanje z znanjem v podjetju. V: Pibernik, N. (ur.). Znanje: teorija in praksa. Koper, Celje, Škofja Loka: Fakulteta za management, str. 107–113. Pridobljeno dne 28. 2. 2019 s svetovnega spleta: http://www.fm-kp.si/en/zalozba/ISBN/978-961-266-122-9/prispevki/010.pdf.
Roos, J. in sod. (2000). Intelektualni kapital. Ljubljana: Inštitut za intelektualni kapital.
Smrekar, E. (2011). Manager kot coach. HRM: strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri delu, str. 20–22.
Svetlik I. and Zupan N. (2011). Menedžment človeških virov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
The Economist, 2017. Lifelong learning is becoming an economic imperative. Pridobljeno dne 4. 3. 2019 s svetovnega spleta: https://www.economist.com/special-report/2017/01/12/lifelonglearning-is-becoming-an-economic-imperative.
Weiler, R. (2018). Lifelong learning: A Necessity in the Knowledge Society. Eruditio: e-Journal of the world Academy of Art & Science. Pridobljeno dne 3. 3. 2019 s svetovnega spleta: http://eruditio.worldacademy.org/volume-2/issue-4/article/lifelong-learning-necessity-knowledge-society.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Lucija Rožič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
