Mobing, ustrahovanje in nasilje na delovnem mestu

Ana Cerar

doi:10.55707/eb.v9i2.120

Avtorji

Ana Cerar

DOI:

https://doi.org/10.55707/eb.v9i2.120

Ključne besede:

mobing, ustrahovanje, nasilje, medicinske sestre

Povzetek

Mobing v ožjem pomenu pomeni šikaniranje na delovnem mestu, ki ga običajno izvaja nadrejena oseba nad žrtvijo, ki je nad početjem, ki ga doživlja, nemočna. V širšem pomenu pa govori o poniževanju, zaničevanju, zatiranju in izločevanju iz delovne organizacije. Je vrsta psihičnega nasilja nad osebo. Ustrahovanje in nasilje pa se opredeljuje kot psihično nasilje, ki lahko v vsakem času preide tudi v fizično nasilje nad osebo. Velikokrat govorimo o ustrahovanju kot o le psihičnem nadlegovanju, ki je izvedeno v stanju afekta osebe, pa vendar ne nosi hujših posledic in je večkrat sestavljeno le iz praznih besed, žaljivk, ki izzvenijo. Načeloma se osebe, ki so ustrahovane, ne bojijo napadalcev kot v primeru mobinga ali nasilja. Nasilje pa je v večini primerov fizične narave. Velikokrat ga zdravstveni delavci doživljajo s strani pacientov, s tem da tudi sodelavcev in nadrejenih ne smemo izpustiti. Namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri so zaposleni v zdravstvu na svojih delovnih mestih izpostavljeni mobingu, ustrahovanju in nasilju.

Literatura

Alan, H. idr. (2019). Relationship Between Mobbing Encuntered by Nurses and Learn Resourcefulness. International Journal of Caring Sciences, 12(2), 1008–1016.

AMA Center for Health Equity. Dostopno na: https://www.amaassn.org/practice-management/physician-health/why-bullying-happens-health-care-and-how-stop-it (pridobljeno 22.11.2021)

American Association for Critical-Care Nurses. 2016. Dostopno na: https://www.aacn.org/WD/HWE/Docs/HWEStandards.pdf (pridobljeno 22.11.2021)

Bojić, M. idr. (2016). Pogostost in značilnosti nasilja nad zdravstvenimi delavci na področju nujne medicinske pomoči in psihiatrije. V: Lorber, M. (ur.). Obzornik zdravstvene nege. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, (str. 308–315).

https://doi.org/10.14528/snr.2016.50.4.128

Da Silva Joao, A. L. in Saldanha Portelada, A. F., (2019). Mobbing and Its Impact on Interpersonal Relationships at the Workplace. Journal of Interpersonal Violence, 34(13), 2797–2812. https://doi.org/10.1177/0886260516662850

Dillon, B. L., (2010). Workplace violence: Impact, Causes, and Prevention. IOS Press, 42, 15–20. https://doi.org/10.3233/WOR-2012-1322

Erhatić, M., (2020). Viktimološki vidik psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.

Johnsons, L. S. idr. (2015). Managerial and Organizational Discourses of Workplace Bullying. The Journal of Nursing Administration. Dostopno na: https://www.jstor.org/stable/10.2307/26813309 (pridobljeno 25.11.2021). https://doi.org/10.1097/

NNA.0000000000000232

Karakas, S., A, in Okanil, A., (2015). The Effect of Assertiveness Training on the Mobbing That Nurses Experience. Sage Journals, 63(10), 446–451. https://doi.org/10.1177/2165079915591708

Kren, A. in Iršič, M. (2015). Sposobnost zaposlenih za prepoznavanje in reševanje konfliktov v enotah nujne medicinske pomoči v jugovzhodni Sloveniji. V: B. Filej (ur.). Revija za zdravstvene vede. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto, (str. 62–65).

Lešnik Mugnanioni, D. (b.d.). Kako prepoznati mobing na delovnem mestu in kako ukrepati. Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi, (str. 1–4).

Mlinarič, P. (b.d.). Uspešno proti mobingu. Dostopno na: https://www.hrm-revija.si/uspesnoproti-mobingu. (pridobljeno 19.11.2021)

Noack, I., in Linden, M., (2021). Complaints about bullying at the workplace are related to fantasies of aggression in psychosomatic patients. IOS Press, 1343–1349. https://doi.org/10.3233/WOR-213554

Picakciefe, M. idr. (2017). The Relationship Between Sociodemographic Characteristics, Work Conditions, and Level of “Mobbing” of Health Workers in Primary Health Care. Journal of Interpersonal Violence, 32(37), 373–389. https://doi.org/10.1177/0886260515586360

Pompili, M. idr., (2008). Suicide risk and exposure to mobbing. IOS Press, (str. 237–243).

Robinson, I., (2019). Prevention of Workplace Violence Among Health Care Workers. https://doi.org/10.1177/2165079918810669

Rožman, M., (2018). Starejši zaposleni in stres na delovnem mestu. Revija za zdravstvene vede, 5(2), 64–79.

Rožman, M. idr. (2016). Izgorelost patronažnih medicinskih sester v delovnem okolju. V: B. Filej (ur.). Revija za zdravstvene vede. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto, (str. 132–134).

Skarbek, J. A. idr. (2015). A Phenomenological Study of Nurse Manager Interventions Related to Workplace Bullying. The Journal of Nursing Administration, 45(10), 492–497. https://doi.org/10.1097/NNA.0000000000000240

Somunoglu, S. idr. (2013). Mobbing in Health Sector: Sample of University Hospitals. Journal of Health Management, 15(2), 169–175. https://doi.org/10.1177/0972063413489003

Uradni list RS. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradnilistrs/vsebina/112301. (pridobljeno 2.11.2021)