Vpliv ekonomske krize na pojav izgorelosti medicinskih sester
Ključne besede:
ekonomska kriza, zdravstvena nega, medicinske sestre, sindrom izgorelosti, kakovostPovzetek
Živimo v času ekonomske krize, zaradi katere se na vseh področjih, tudi na področju zdravstva, soočamo s številnimi težavami. »Reze« v zdravstveno blagajno še posebej občutijo zaposleni v zdravstveni negi, kar vpliva predvsem na slabšo kakovost izvajanja zdravstvene nege in varnost pacientov. Zmanjševanje števila zaposlenih, preobremenjenost, nadurno delo, nižanje plač, vedno večja odgovornost in zahteve, so samo nekateri izmed številnih dejavnikov, ki pri medicinskih sestrah povzročajo dodaten
stres in nezadovoljstvo, s katerim se soočajo pri svojem delu. Te neugodne razmere pa slabšajo njihovo psihično in fizično zdravje, kar močno vpliva na povečanje izgorelosti zaposlenih v zdravstveni negi.
Literatura
Bortoluzzi, G. and Palese, A. (2010). The Italian economic crisis and its impact on nursing services and education: hard and challenging times. Journal of Nursing Management, 18, pp. 515-519. Retrieved on 3/4/2015 from the Internet: http://web.b.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/pdfviewer?vid=13&sid=b5ae7e34-4127-4fa4-8f9d-c122aef3c317%40sessionmgr4005&hid=128.
Bregar, B., Peterka Novak, J. and Možgan, B. (2011). Doživljanje stresa pri zaposlenih v zdravstveni negi na področju psihiatrije. Obzornik zdravstvene nege, 45, št. 4, str. 253–262.
Brumen, M. (2010). Tudi zdravstvena nega se sooča z izzivi gospodarske krize. Obzornik zdravstvene nege, 44, št. 2, str. 69-70.
Černoga, A. and Bohinc, M. (2015). Zmanjševanja števila zaposlenih v bolnišnici. V: Leskovic, L. (ur.). Zdravstvena nega v primežu nesoglasij in omejitev. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto, str. 36–44.
Jerebic, S. (2005). Sindrom izčrpanosti in izgorelosti pri medicinskih sestrah – primer Splošne bolnišnice Jesenice. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Klemenc, D. (2010). Zdravstvena nega v času gospodarske krize – smo pripravljeni na spremembe, tudi v luči nove zdravstvene zakonodaje? V: Kaučič, B. M, Majcen Dvoršak, S. and Vidnar, N. (ur.). Od besed k dejanju: opolnomočenje managementa zdravstvene nege za uspešno sodelovanje pri opravljanju zdravstvenih zavodov. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije
– Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester v managementu, str. 13–18.
Klemenc, D. (2013). Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester: »Medicinske sestre in babice so v prvih vrstah zdravstvenega sistema«. Ljubljana: Zbornica – Zveza. Pridobljeno dne 12. 2. 2015 s svetovnega spleta: http://www.zbornica-zveza.si/sl/ob-mednarodnem-dnevu-medicinskih-sester.
Knafelc, M. (2011). Obremenitve in proces izgorevanja medicinske sestre v enoti intenzivne terapije. Magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede.
Kugonič, N. (2013). Sindrom izgorevanja pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Obzornik zdravstvene nege, 47, št. 3, str. 268–275.
Maslach, C. and Leiter, M. P. (2002). Resnica o izgorevanju na delovnem mestu. Ljubljana: Educy.
Maze, H. (2013). Organizacija dela v zdravstveni negi. Celje: Visoka zdravstvena šola v Celju. Pridobljeno dne 13. 3. 2015 s svetovnega spleta: http://www.vzsce.si/si/files/default/pdf/spletna_gradiva/ORGANIZACIJA_DELA_V_ZDRAVSTVENI_NEGI_99ZB2.pdf.
Milojčić, D. (2012). Stres in izgorevanje na delovnem mestu medicinske sestre. Diplomsko delo. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice.
Mlakar, J. (2014). Beg možganov v primeru Slovenije. Mobility and migration in Public Service »Better service to the public?« Edinburgh (Scotland). European Federation of Employees in Punblic Services – EUROFEDOP. Retrieved on 2/19/2015 on the Internet: http://www.sdzns.si/upld/Article/1621_file.docx.
Požun, P. (2012). Vpliv ekonomskih sprememb na zdravstveno in babiško nego. Obzornik zdravstvene nege, 46, št. 1, str. 5–8.
Rakovec Felser, Z. (2002). Zdravstvena psihologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola.
Rakovec Felser, Z. (2006). Pojav izgorevanja med zdravstvenim osebjem. Obzornik zdravstvene nege, 40, št. 3, str. 143–148.
Riahi, S. (2011). Role stress amongst nurses at the workplace: concept analysis. Journal of Nursing Management, 19, str. 721–731. Retrieved on 3/5/2015 from the Internet: http://web.b.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/pdfviewer?vid=4&sid=b5ae7e34-4127-4fa4-8f9d-c122aef3c317%40sessionmgr4005&hid=128.
Snežič, K., Pungartnik, M. and Ažman, P. (2011). Soočanje s stresom v delovnem okolju slovenskih podjetij. Anthropos, 1-2, št. 221–222, str. 277–294. Pridobljeno dne 6. 2. 2015 s svetovnega spleta: http://www.anthropos.si/anthropos/2011/1_2/13_snezic_pungartnik_azman.pdf.
Vrečar, A. and Skela Savič, B. (2009). Kategorizacija zahtevnosti zdravstvene nege pri onkoloških pacientih v specialistični ambulantni obravnavi. Obzornik zdravstvene nege, 43, št. 3, str. 171–182.
Zabalegui, A. and Cabrera, E. (2010). Economic crisis and nursing in Spain. Journal of Nursing Management, 18, str. 505–508. Retrieved on 3/6/2015 from the Internet: http://web.b.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/pdfviewer?vid=4&sid=81ffb4c5-84eb-45af-b83f0f57b949d8c3%40sessionmgr4002&hid=128.
Železnik, D. and Železnik, U. (2014). Odraz krize na področju zdravstvene in socialne dejavnosti. V: Železnik, D. and Železnik, U. in Gmajner, S. (ur.). Pomen kompetentne obravnave uporabnikov zdravstvenih in socialnih storitev v času krize. Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec, str. 22–32.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Liljana Gajser Dvojmoč, Andreja Draginc
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
