Od celostnega upravljanja z razvojem mesta do urbanega turizma
Ključne besede:
celostno načrtovanje razvoja, trajnostni urbani razvoj, kreativna ekonomija, urbani turizemPovzetek
Vzporedno z deindustrializacijo mest ob koncu preteklega stoletja, globalizacijski proces s svojimi pozitivnimi in negativnimi konotacijami je pred mesta in urbana področja postavil številne izzive: brezposelnost, socialno delitev, preveliko naseljenost, izgubo identitete ter prostorske, prometne in okoljevarstvene probleme. Strateško integrirano upravljanje z razvojem povečuje konkurenčnost in ustvarja nove možnosti trajnostnega razvoja urbanih področij. Generalna skupščina ZN je leta 2015 potrdila kulturo kot ključno prvino trajnostnega razvoja urbanih področij, ki vsebuje ekonomsko, prostorsko in socialno komponento. Kulturne in kreativne industrije postajajo nosilci razvoja. Upravljanje s turizmom in urbanim razvojem na podlagi Lokalne Agende 21 omogoča strateško načrtovanje, upravljanje in realizacijo trajnostnega urbanističnega razvoja. Celostno načrtovanje urbanega turizma ustvarja nove možnosti za lokalno ekonomijo, pa tudi ohranitev kulturne identitete mesta in trajnostnega vključevalnega razvoja. Mesto Reka je z uporabo trajnostnega načrtovanja na poti, da od industrijskega pristaniškega mesta postane evropska prestolnica kulture leta 2020.
Literatura
Bartoluci, M. (2013). Upravljanje razvojem turizma i poduzetništva. Zagreb: Školska knjiga.
Creative Economy Report-special edition, UNESCO and UNDP. Retrieved on 9/7/2016 from the Internet: http://unesco.org.culture/pdf.creative-economy-report-2013.pdf.
Cohesion Policy and Urban Agenda for EU. Retrieved on 9/5/2016 from the Internet: http://ec.europa.eu/regional_policy/hr/policy/themes/urban-development.
Glavni plan razvoja turizama PGŽ. Retrieved on 9/15/2016 from the Internet: http://www.uniri.hr/gprt/e/II_RIJEKA_I_RIJECKI_PRSTEN.pdf.
Habitat III, (2016). UN-UNDP. Retrieved on 9/6/2016 from the Internet: www.habitat3.org.
Petrić, L. and Mikulić, D. (2009). Uloga kulturnog turizma u procesu urbane regeneracije. Portal znanstvenih časopisa RH, Vol.3 No.1. Retrieved on 9/1/2016 from the Internet: http://hrcak.srce.hr/43441.
Priručnik za destinacijski menadžment, HTZ. Retrieved on 9/13/2016 from the Internet: www.htz.hr.
Stiglitz, J. E. (2009). Uspjeh globalizacije. Zagreb: Algoritam.
Strategija kulturnog razvitka GR 2013-2020. Retrieved on 9/1/2016 from the Internet: www.rijeka.hr.
Strategija pametnog grada Dubrovnika. Retrieved on 9/8/2016 from the Internet: http://www.dubrovnik.hr/uploads/20150512/Strategija_pametnog_Grada_Dubrovnika_FINALNI_NACRT.pdf.
Strategija razvoja GR 2014-2020. Retrieved on 9/10/2016 from the Internet: www.rijeka.hr.
Strategija razvoja kulturnog turizam GR 2015–2020. Retrieved on 9/2/2016 from the Internet: www.visitrijeka.hr.
Širola, D. and Zrilić, N. (2013). Konkurentnost gradova u Hrvatskoj-stvarnost ili utopija? Zbornik Veleučilišta u Rijeci, 1, No.1, pp. 53–73.
Tržišni okvir funkcioniranja Rijeke kao turističke destinacije (2013). Zagreb: Horwath Consalting. Retrieved on 9/10/2016 from the Internet: www.kvarner.hr.
UNEP (2015). Tourism and Local Agenda 21- the role of local authorities in sustainable tourism. Retrieved on 9/7/2016 from the Internet: www.uneptie.org/tourism.
Zakon o regionalnom razvoju Republike Hrvatske (2014). Narodne novine, br. 147/2014. Retrieved on 9/5/2016 from the Internet: https://www.nn.hr.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Ines Greblo
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
