Poznavanje ergonomije zaposlenih v zdravstveni negi, absentizem in ekonomske posledice absentizma
DOI:
https://doi.org/10.55707/eb.v9i2.118Ključne besede:
ergonomija v zdravstveni negi, varnost in zdravje, absentizem, zdravje, ekonomski statusPovzetek
Poznavanje ergonomije in uporabe pripomočkov za preprečevanje in lajšanje kostnomišičnih težav pripomore k zmanjševanju bolniških odsotnosti, boljši produktivnosti zaposlenega in s tem posledično zmanjševanju ekonomskega bremena za delodajalca. Namen raziskave je bil ugotoviti poznavanje in upoštevanje ergonomije med negovalnim osebjem v Splošni bolnišnici Novo mesto in njihovo dojemanja zdravstvenih in ekonomskih posledic neupoštevanja ergonomskih načel. Izvedeni so bili poglobljeni intervjuji z desetimi tehniki zdravstvene nege (TZN), ki so zaposleni na različnih oddelkih v Splošni bolnišnici Novo mesto. Rezultati so pokazali, da večina intervjuvanih ne zna opredeliti pojma ergonomija, in tudi uporaba ergonomskih pripomočkov ni ustrezna, saj jih intervjuvanci ne uporabljajo dosledno zaradi pomanjkanja časa ali pa jim niso na voljo. Raziskava je pokazala, da imajo zdravstveni delavci velike težave s kostno-mišičnimi obolenji, kar je posledica njihovega načina dela. Z uporabo ergonomskih pripomočkov se zmanjša verjetnost odsotnosti z dela zaradi prizadetosti kostno-mišičnega sistema, kar ima pozitiven vpliv na finančni status zaposlenega, in tudi naši intervjuvanci se zavedajo posrednega učinka odsotnosti z dela na njihov ekonomski položaj.
Literatura
Absentizem. (10. 1. 2020). Projekt Polet. Republika Slovenija: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Evropska unija: Evropski socialni sklad. Dostopno na: https://projekt-polet.si/absentizem/. (pridobljeno 22.8.2021)
Anyfantis, A. D. in Biska, A. (2018). Musculoskeletal disorders among Greek physiotherapists: traditional and emerging risk factors. Safe Health Work 9(18), 314–318. https://doi.org/10.1016/j.shaw.2017.09.003
Badash, I. idr. (2017). Redefining Health: The Evolution of Health Ideas from Antiquity if the Era of Value-Based Care. The Cureus Journal of Medicine Science, 9(2). https://doi.org/10.7759/cureus.1018
Balantič, Z. (2012). Sistemski pogled na ergonomijo. Delo in varnost, 57(5), 48–53.
Balantič, Z. idr. (2016). Ergonomija v teoriji in praksi: znanstvena monografija. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Belič, M. idr. (2010). Ergonomija in varstvo pri delu. Dostopno na: http://www.dlib.si. (pridobljeno 13.9.2021)
Blatnik, P. idr. (2016). Stres, absentizem in ekonomski vidiki telesne neaktivnosti. V Tušak, M idr. (ur.), Psihološki, ekonomski in pravni vidiki promocije zdravja na delovnem mestu (str. 46–66). Ljubljana: Fakulteta za šport.
Bolniški stalež. (1. 3. 2022). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/podatki/bolniski-stalez. (pridobljeno 14.9.2021)
Burgess-Limerick, R. (2018). Participatory ergonomics: evidence and implementation lessons. Applied Ergonomics, 68, 289–293. https://doi.org/10.1088/1475-7516/2017/12/009
Copanitsanou, P. idr. (2017). Effects of work environment on patient and nurse outcomes. British journal of nursing (Mark Allen Publishing), 26(3), 172–176. https://doi.org/10.12968/bjon.2017.26.3.172
Demšar, A. idr. (2016). Povezave med izbranimi dejavniki tveganja in pojavnostjo bolečine v križu pri zdravstvenem osebju. Obzornik zdravstvene nege 50(1), 57–64. https://doi.org/10.14528/snr.2016.50.1.70
Dular, P. in Markič, M. (2012). Vplivi neželenih vedenj v organizaciji na absentizem. Organizacija 45(2), 79-89. Dostopno na: https://core.ac.uk/download/pdf/52486347.pdf. (pridobljeno 9.11.2021)
Ergonomija v zdravstveni negi. (2008). Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dostopno na: http://www.zdravstvena-nega.mddsz.gov.si/. (pridobljeno 3.9.2021)
Gauthy, R. (2007). Mišično-kostne bolezni; Slabo razumljena »pandemija«. Evropski sindikalni inštitut ETUI-REHS, Oddelek za varnost in zdravje pri delu HESA.
Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 328 diseases and injuries for 195 countries, 1990–2016: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2016. (2017). The Lancet 390(10100), 1211–1259. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(17)32154-2
Goltnik, Š. (2019). Poznavanje ergonomije pri študentih zdravstvene nege (Diplomska naloga). Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin. Dostopno na: http://datoteke.fzab.si/diplomskadela/2019/Goltnik_%C5%A0pela.pdf. (pridobljeno 3.2.2022)
Hartvigsen, J. idr. (2018). What the low back pain is and why we need to pain attention. Lancet, 391(10137), 2356–2367. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(18)30480-X
Kaj štejemo kot poklicno bolezen? (b. d.). Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Dostopno na: https://www.zpiz.si/cms/content2019/kaj-tejemo-kot-poklicno-bolezen. (pridobljeno 6.5.2022)
Kermavnar, T. in Dodič-Fikfak, M. (2013). Oblikovanje po meri človeka. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.
Kern, T. (2009). Reorganizacija neergonomskega delovnega mesta (Diplomska naloga). Kranj: B & B, Višja strokovna šola.
Klopčič, M. (2011). Poznavanje pravilnih položajev telesa pri delu zaposlenih v zdravstveni negi. V U. Puh (ur.), Fizioterapija: z dokazi podprta fizioterapija: zbornik prispevkov, Laško, 13. in 14. maj 2011 (str. 80). Ljubljana: Društvo fizioterapevtov Slovenije – strokovno združenje.
Letno poročilo 2021. (2021). Splošna bolnišnica Novo mesto. Dostopna s https://www.sb-nm.si/datoteke/katalogKategorija/qmjufrjx-sb-nm-lp-2021.pdf.
Mbombi idr. (2018). The effects of absenteeism on nurses remaining on duty at a tertiary hospital of Limpopo province. Curationis, 41(1), 1–5. https://doi.org/10.4102/curationis.v41i1.1924
Novo na NIJZ Podatkovnem portalu: koliko delovnih dni smo izgubili v lanskem letu? (2019). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/podatki/novo-na-nijzpodatkovnem-portalu-koliko-delovnih-dni-smo-izgubili-v-lanskem-letu. (pridobljeno 3.10.2021)
Par, L. (2012). Kostno-mišična obolenja med zaposlenimi s področja socialnega varstva. Utrip, 20(10), 14-15. Dostopno na: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/UTRIPOKTOBER-2012.pdf. (pridobljeno 22.9.2021)
Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. (2005). Uradni list RS, št. 73/05 in 43/11 (1. 8. 2005). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6846. (pridobljeno 16.9.2021)
Program dela in finančni načrt 2021. (2021). Splošna bolnišnica Novo mesto. Dostopna s https://www.sb-nm.si/datoteke/katalogKategorija/8htkhhs2-sb-nm-fn-2021.pdf.
Ribeiro, T. idr. (2017). Work related musculoskeletal disorders in primary health care nurses. Applied nursing research: ANR, 33, 72–77. https://doi.org/10.1016/j.apnr.2016.09.003
Serra, C. idr. (2019). Prevention and management of musculoskeletal pain in nursing staff by a multifaceted intervention in the workplace: design of a cluster randomized controlled trial with effectiveness, process and economic evaluation (INTEVAL_Spain). BMC public health, 19(1), 348. https://doi.org/10.1186/s12889-019-6683-7
Stričević, J. idr. (2012). Dejavniki tveganja za pojav bolečine v vratnem in ledvenem predelu hrbtenice pri negovalnem osebju v bolnišnici. Obzornik zdravstvene nege 46(3), 195–207. Dostopno na: https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2883/2815. (Pridobljeno 13.3.2022)
Šalda, Z. (2018). Ergonomija v zdravstveni negi. V G. Laznik (ur.), Pomen ergonomije v zdravstveni negi: priročnik za klinične mentorje (str. 9–15). Novo mesto: Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede.
Tavželj, M. (2018). Uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov v domovih za starejše (Magistrska naloga). Univerza v Mariboru: Fakulteta za organizacijske vede.
Thomas, R. W. (2010). Introduction to Ergonomics for Healthcare Workers. Rehabilitation Nursing, 35(5), 185-191. https://doi.org/10.1002/j.2048-7940.2010.tb00046.x
Vanček, N. (2020). Zdravstvene težave patronažnih medicinskih sester, povezane z (ne)uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov (Magistrska naloga). Maribor: Univerza v Mariboru: Fakulteta za zdravstvene vede. Dostopno na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=147851. (pridobljeno 13.9.2021)
Van Vuuren, B. idr. (2005). Psychosocial factors related to lower back problems in a South African manganese industry. Journal of Occupational Rehabilitation, 15(2), 215–225. https://doi.org/10.1007/s10926-005-1220-1
Wang, S. Y. idr. (2015). Comparisons of musculoskeletal disorders among ten different medical professions in Taiwan: a nationwide, population-based study. PloS one, 10(4), 1–10. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0123750
Wirth, T. idr. (2016). Health behaviour, health status and occupational prospects of apprentice nurses and kindergarten teachers in Germany: a cross-sectional study. Journal of occupational medicine and toxicology (London, England), 11, 26. https://doi.org/10.1186/s12995-016-0116-7
Work-related musculoskeletal disorders: prevalence, costs and demographics in the EU. (2019). EU-OSHA 2019. Dostopno na: https://osha.europa.eu/sl/publications/summary-msds-facts-andfigures-overview-prevalence-costs-and-demographics-msds-europe/view. (Pridobljeno 7.12.2021)
Yazdani, A. idr. (2015). How compatible are participatory ergonomics programs with occupational health and safety management systems? Scandinavian Journal of Work, Environment&Health, 41(2), 111-123. https://doi.org/10.5271/sjweh.3467
Zdravstveno stanje prebivalstva. (2020). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2020/2.6_bs_2020.pdf. (pridobljeno 4.2.2021)
Zurc, J. (2017). Pisanje znanstvenih del in kvalitativne metode raziskovanja v zdravstvu: gradivo za predavanja in seminarske vaje. Maribor: Alma Mater Europaea.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Kristina Rakuša Krašovec
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
