Pomen ekonomskega integriranja in trgovinske liberalizacije na primeru trgovinskega sporazuma med EU in članicami Mercosur
DOI:
https://doi.org/10.55707/eb.v9i1.111Ključne besede:
trgovinski sporazum, globalizacija, liberalizacija, EU, MercosurPovzetek
Globalizacija povečuje povezanost nacionalnih trgov in soodvisnost držav po vsem svetu, kar pomeni, da vse države razvijajo svoja gospodarstva v skladu z enotnimi pravili in predpisi, ki jih oblikujejo mednarodne organizacije. Liberalizacija trgovine velja za ključno politiko globalizacije. Splošni namen liberalizacije trgovine je povečati stopnjo gospodarske rasti držav na trajnostni osnovi skladno z doseganjem drugih makroekonomskih ciljev. Eden izmed glavnih ciljev liberalizacije je povečati odprtost gospodarstva za trgovino in naložbe, da bi se lahko bolj neposredno vključilo v regionalno in svetovno gospodarstvo. EU krepi dostopnost do odprtih trgov tako z lastnim širjenjem, sprejemanjem novih članic v integracijo kot tudi s sklepanjem ekonomskih integracijskih pogodb z drugimi državami po svetu. Namen sprejetja sporazuma o prosti trgovini med državami članicami EU in državami članicami Mercosur je postopna liberalizacija trgovine z blagom in storitvami ter odprtje trgov javnih naročil pogodbenic. V raziskavi obravnavamo podlage za nastanek in pomen regionalnega trgovinskega sporazuma med EU in članicami Mercosur ter na podlagi podatkov analiziramo obseg trgovanja.
Literatura
Ahtik M., Mencinger J. (2012) Ekonomika evropske integracije, GV Založba, Ljubljana
Baltensperger M., Dadush U. (2019) The European Union-Mercosur Free Trade Agreement: prospects and risks; Policy Contribution, Issue n˚11. Dostopno na: https://www.bruegel.org/2019/09/the-European-union-mercosur-free-trade-agreement-prospects-and-risks/ (Pridobljeno 9.12.2020)
Bhandari P.(2021) Correlation Coefficient. Types, Formulas & Examples. Dostopno na: https://www.scribbr.com/statistics/correlation-coefficient/ (Pridobljeno 6.12.2020)
Berkum S.(2015), Prospects of an EU-Mercosur trade agreement for the Dutch agrifood sector, LEI Wageningen UR report 2015-036, Affiliation: LEI Wageningen UR Dostopno na: https://edepot.wur.nl/335854 (Pridobljeno 9.12.2020)
Cohn, T. H. in Hira, A. (2016). Global Political Economy: Theory and Practice. 7th Edition. Pearson, str. 234 -236. https://doi.org/10.4324/9781315659695
Damijan J.P., Kostevc Č., Redek T. (2018) Sektorska analiza predvidenih posledic trgovinskih sporazumov EU-Mercosur in EU-Japonska, Center poslovne odličnosti, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani
EC (2020) Agri-food trade statistical factsheet, Factsheets on EU countries agri-food trade with the world, individual countries and selected regions. Dostopno na: s svetovnega spleta: https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/farming/facts-andfigures/markets/ trade/trade-country-region/trade-value_en (Pridobljeno 9.12.2020)
European Commision (2016) Comprehensive Free Trade Agreement with Mercosur, Potential gains for the EU. Dostopno na: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2016/may/tradoc_154559.pdf (Pridobljeno 13.12.2020)
EUROSTAT (2020), Brazil-EU – international trade in goods statistics. Dostopno na s https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/International_trade_in_goods_-_a_statistical_picture (Pridobljeno 17.12.2020)
FAO. 2020. The State of Agricultural Commodity Markets 2020. Agricultural markets and sustainable development: Global value chains, smallholder farmers and digital innovations. Rome, FAO. Dostopno na: http://www.fao.org/documents/card/en/c/cb0665en (Pridobljeno 14.7.2)
Franco F.C. (2021) What opportunities has the Mercosur-EU trade agreement provided for Brazil’s agrifood sector? EU-MERCOSUR TRADE AGREEMENT, Analysis of Sectoral Impacts in Brazil, Friedrich-Ebert-Stiftung, Brussels, str.22-26
Ferfila B. (2007) Zbornik o Evropski uniji -Handbook of the European Union, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, str. 63 -77
Hrovatin N., Kostev Č., Kumar A., Mrak M., Rant V., Šlander Wostner S.(2017) Ekonomika Evropske unije, Ekonomska fakulteta, Ljubljana
LSE (2019) Sustainability Impact Assessment in Support of the Association Agreement Negotiations between the European Union and Mercosur, Draft Interim Report: Dostopno na: https://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id =2164 (Pridobljeno 13.12.2020)
Marinov E. (2015). Economic Determinants of Regional Integration in Developing Counties. International Journal of Business and Management, Vol. III(3), str. 22-39. https://doi.org/10.20472/BM.2015.3.3.003
Nguyen B.D, Vaubourg A.G (2020) Financial intermediation, trade agreements and international trade, World Economy. 2020;00:1–30, John Wiley & Sons Ltd.
OECD (2019) The changing landscape of agricultural markets and trade: prospects for future reforms, OECD Food, Agriculture and Fisheries, Papers, No. 118, OECD Publishing, Paris. https://doi.org/10.1787/7dec9074-en
Plummer G.M., Cheong D., Hamanaka S. (2010) Methodology for Impact Assessment of Free Trade Agreements; Mandaluyong City Asian Development Bank, Philippines.
Santeramo F.G., Guerrieri V., Lamonaca E. (2018) On the Evolution of Trade and Sanitary and Phytosanitary Standards: The Role of Trade Agreements, Agriculture, 2018. https://doi.org/10.3390/agriculture9010002
SICE: Trade Policy Developments: MERCOSUR – EU Background and Negotiations: Dostopno na: http://www.sice.oas.org/tpd/mer_eu/mer_eu_e.asp# Docs_negotiations (Pridobljeno 6.12.2020).
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Mojca Osredkar Mergole
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
