Prenos znanja v učeči se organizaciji
DOI:
https://doi.org/10.55707/eb.v8i1.11Ključne besede:
učeča se organizacija, učenje, menedžment znanja, prenos znanja, benchmarkingPovzetek
Vsakodnevni boj za obstanek na trgu je razlog za razvoj učeče se organizacije. Hitremu tempu življenja in spremembam lahko sledijo le najbolj vzdržljive organizacije. Sprememba klasične organizacije v učečo se organizacijo je dolgotrajni postopek, ki traja več let. Učeča se podjetja se zavedajo, kaj pomeni intelektualni kapital, se pravi znanje zaposlenih, zato iščejo nove načine, kako ravnati z znanjem, ki je tako pomembno kot racionalno razpolaganje z denarjem, človeškimi viri in surovinami. Glavni vir vrednosti podjetja pa predstavljajo zaposleni. S svojo ustvarjalnostjo in mišljenjem delujejo v različnih timih, ki se inovativno prilagajajo spremembam okolja, v katerem delujejo, in omogočajo nenehno učenje ter razvoj. V prispevku smo opredelili pojem učeča se organizacija, predstavili njene značilnosti ter opisali učenje. V nadaljevanju smo predstavili menedžment znanja, znotraj katerega poteka tudi proces menedžmenta znanja, tj. pridobivanja in shranjevanja znanja. V naslednjem poglavju pa je dan poudarek prenosu in uporabi znanja v podjetju. Opisali smo tudi pet načinov prenosa znanja. Ti so: serijski prenos, bližnji prenos, oddaljeni prenos, strateški prenos in strokovni prenos. Nato pa sledijo še spremembe, ki se pojavljajo pri prenosu znanja v učečih se organizacijah.
Literatura
Andolšek, S. (2011). Prenos znanja skozi perspektivno teorijo družbene menjave. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Argote, L. (2013). Organizational learning: creating, retaining and transferring knowledge. New York: Springer.
Černelič, M. (2007). Procesi pridobivanja, uporabe, prenosa in hranjenja znanja v podjetju. Maribor: Založba Pivec.
Dermol, V. (2010). Vplivi usposabljanj na učenje v podjetju in na njegovo uspešnost. Celje: Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije.
Dimovski, V. in sod. (2005). Učeča se organizacija: ustvarite podjetje znanja. Ljubljana: GV Založba.
Dimovski, V. in sod. (2009). Avtentično vodenje v učeči se organizaciji. Ljubljana: Planet GV.
Grintal, B. (2011). Organizacija in menedžment podjetja. Ljubljana: Zavod IRC.
Ivanko, Š. (2015). Teorija organizacije. Ljubljana: Fakulteta za upravo.
Kejžar, A. (2011). Organizacija in tehnike vodenja. Ljubljana: Zavod IRC.
Law, K. and Chuach, K. (2020). Project Action Learning (PAL) Guidebook: Practical Learning in Organizations. Cham: Springer.
Morgan, G. (2004). Images of organization. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Možina, S. (2014). Pomen znanja kot sestavine intelektualnega kapitala in udeležba zaposlenih pri dobičku. Maribor: Založba Pivec.
Ortenblad, A. (2019). The Oxford Handbook of the Learning Organization. United Kingdom: Oxford University Press.
Raos, M. (2010). Jadranje po nemirnih vodah managementa nevladnih organizacij. Koper: Fakulteta za management.
Raspor, A. and Nežič, M. (2019). Dolgoročni razvoj sodelavcev in podjetja. Dolga Poljana: Perfectus.
Rupčić, N. (2019). Learning organization–organization emerging from presence. Rijeka: Department of Economics and Business.
Šinkovec, S. (2015). Učeča se organizacija kot konkurenčna prednost. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Škerlavaj, M. (2009). Organizacijsko učenje kot dejavnik spodbujanja uspešnosti poslovanja slovenskih in hrvaških podjetij. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Uršič, D. and Nikl, A. (2004). Učeča se organizacija: organizacijsko–sistemski vidik. Maribor: Management Forum.
Wellman, L. J. (2009). Organizational learning: how companies and institutions manage and apply knowledge. New York: Palgrave Macmillan.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Rok Meglič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
