Globalne spremembe in vprašanje kakovosti v visokem šolstvu

Povzetek

V članku obravnavamo trenutne pristope k fenomenu kakovosti, ki temeljijo na zunanji kontroli rezultatov (mehanično - tehnična orientacija in ekonomska logika) in alternativ zagovornikov sociokulturne in kritične smeri v pedagogiki, ki vztraja na spoštovanju bistvenih značilnosti izobraževanja (enkratnost, celovitost, razvojna kompleksnost, dinamičnost, kontekstualnost, nepredvidljivost ...). Kakovost visokega šolstva je obravnavana glede na oceno ravni dosežkov temeljnih kazalnikov, ki se nanašajo na obvladovanje študijskih programov, doseganje lastnega razvoja, usklajenost osebnega sistema vrednot s koristmi družbenega napredka, usposobljenost za praktično uporabo pridobljenega znanja, uposobljenost za samoučenje in za inovacije. V raziskovalno študijo so bili vključeni študenti kot akterji izobraževalnega procesa (namerni vzorec - 240, Pedagoška fakulteta Univerze v Beogradu in Filozofska fakulteta Univerze v Novem Sadu). Najpomembnejše so bile ugotovitve študentov o nizki učinkovitosti visokošolskega izobraževanja glede kvalifikacij za praktično uporabo naučenega, usposobljenosti za samoučenje in za inovacije.