Vpliv globalizacije na družbo znanja in medgeneracijsko učenje

Avtorji

  • Jana Goriup

Ključne besede:

starostniki, socialna integracija, vseživljenjsko učenje, družine, znanje

Povzetek

Vpliv globalizacije na sodobno postmoderno družbo v luči intenzivnega staranja prebivalstva zahteva, kljub sodobnim metodam in tehnikam izobraževanja, ki so mladim hitro dojemljive, tudi medgeneracijsko učenje. Namen prispevka je s pomočjo empirične raziskave in študija strokovne literature analizirati položaj generacij v današnji družbi, predvsem starejših, ki so vse prevečkrat izrinjene v ozadje, ter prikazati vpliv družbe znanja, ki temelji na uporabi sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, na medgeneracijsko učenje. Avtorica je v prispevku analizirala nekatere posledice demografskih sprememb ter izpostavila vlogo in pomen medgeneracijskega učenja in sodelovanja za trajnost; še posebej v slovenski starajoči se družbi. S pomočjo raziskave je ugotavljala, koliko s(m) o ozaveščeni o pomenu in vlogi medgeneracijskega učenja za sožitje generacij. V analizi podatkov iz opravljene raziskave ugotavlja, da na učinkovitost družbe znanja vplivajo globalizacijski procesi, medgeneracijska integracija, predvsem pa kulturni kapital mlajših generacij in, seveda, pripravljenost vseh generacij za sodelovanje v transmisiji in tudi pri usvajanju znanja.

Literatura

Cusack, S. A. (1999). Critical educational gerontology and the imperative to empower. Education and ageing. V: Kump, S. in Jelenc-Krašovec, S. (2009). Vseživljenjsko učenje, izobraževanje starejših odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str. 13.

Cusack, S. A. in Thompson, W. J. A. (1998). Mental fitness; developing a vital ageing society: Mens sana in corpore sano. International journal of lifelong education, 5, str. 307-317.

Dohmen, G. (1996). Lifelong learning. Guidelines for a modern education policy. Bonn: Federal Ministry of Education, Science, Research and Technology.

Domajnko, B. in Pahor, M. (2007). Kdo me bo gledal? Socialna opora, zdravje in bolezen starejših ljudi. Teorija in praksa, 44, št. 172.

Erikson, E. H. (1976). Omladina - kriza - identifikacija. V: Kump, S. in Jelenc-Krašovec, S. (2009). Vseživljenjsko učenje, izobraževanje starejših odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str. 15.

Hooyman, N. in Kiyak, H. (1988). Social gerontology. Boston: Allyn & Bacon.

Hoyman, N. R. in Asuman, K. (2009). Social gerontology. A multidisciplinary perspective, 8th ed. Pearson.

Hojnik-Zupanc, I. (1999). Samostojnost starega človeka v družbeno-prostorskem kontekstu. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Hojnik, Z. (1997). Dodajmo življenje letom: nekaj spoznanj in nasvetov, kako se smiselno in zdravo pripravljati na starost in jo tako tudi živeti. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije.

Ivančič, A. in sod. (2007). Priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja: aktivnost OECD 2006-2007. Nacionalno poročilo za Slovenijo. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

Jarvis, P. (1994). Learning, ageing and education in the risk society. Education and ageing. V: Kump, S. (2010). Prestari za učenje?: vzorci izobraževanja in učenja starejših. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str. 10.

Jelenc, Z. (ur.) (2007). Strategija vseživljenjskega učenja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.

Kokot, K. (2010). Vseživljenjsko učenje kot (didaktično melodični) koncept tretjega tisočletja. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Kump, S. in Jelenc, S. (2009). Vseživljenjsko učenje – izobraževanje starejših odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Kump, S. in Jelenc, S. (2010). Prestari za učenje?: vzorci izobraževanja in učenja starejših. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Pahor, M., Domajnko, B. in Hlebec, V. (2009). Zaznave zdravja in dostopnosti zdravstvenega varstva: mesto Slovenije v evropskih razdeljenostih. V: Blaginja v starajoči se družbi. Ljubljana: Založba FDV.

Pečjak, V. (2007). Psihologija staranja. Bled: Samozaložba.

Požarnik, H. (1981). Umetnost staranja. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Ramovš, J. (2009). Za kakovostno staranje in lepše sožitje med generacijami. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Ramovš J. (2010). Inštitut Antona Trstenjaka: Gerontologija. Pridobljeno s svetovnega spleta: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/1014.html.

Ramovš, J. (b. l.). Zmožnosti v starosti. Pridobljeno s svetovnega spleta: http://www.instantonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/1145.html.

Schuller, T. et al. (2004). The benefits of learning: The impact of education on health, family life and social capital. Taylor & Francis, str. 24-26.

Šverc, A. in Rustja, E. (2007). Medgeneracijska pedagogika v luči vseživljenjskega učenja. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Ward, A. R. (1978). The ageing experience. New York: Lippincott.

Prenosi

Objavljeno

2022-04-06

Kako citirati

Goriup, J. (2022). Vpliv globalizacije na družbo znanja in medgeneracijsko učenje. Revija Za Ekonomske in Poslovne Vede, 1(1), 83–101. Pridobljeno od https://www.eb-nm.si/index.php/EB/article/view/106

Številka

Rubrike

Prispevki