Revija za ekonomske in poslovne vede
https://www.eb-nm.si/index.php/EB
Fakultete za poslovne in upravne vede Univerze v Novem mestusl-SIRevija za ekonomske in poslovne vede2350-384XPrimerjalna analiza učinkovitosti zavarovalniškega trga Srbije in držav v regiji z metodo MABAC
https://www.eb-nm.si/index.php/EB/article/view/141
<p>Kot je znano, se v zadnjem času vse pogosteje uporablja različne metode večkriterijske analize za čim natančnejšo oceno učinkovitosti finančnih institucij. Ena izmed njih je metoda MABAC (Multi-Attributive Border Approximation Area Comparison). Ob upoštevanju tega v prispevku analiziramo učinkovitost zavarovanja v izbranih državah (Hrvaška in Slovenija) in Srbiji na podlagi te metode za oceno njihovega mednarodnega položaja. Po rezultatih empirične raziskave učinkovitosti zavarovalniških trgov izbranih držav in Srbije po metodi MABAC je najbolje uvrščen zavarovalniški trg Hrvaške. Srbski zavarovalniški trg je na drugem, slovenski pa na tretjem mestu. Po uspešnosti je slabši od hrvaškega zavarovalniškega trga in boljši od slovenskega. Za izboljšanje mednarodnega položaja zavarovalništva v Srbiji v prihodnosti je potrebno razviti zavest o splošnem pomenu zavarovalništva, še posebej življenjskega, saj je na nižji stopnji po razvitosti v primerjavi z državami z razvitim tržnim gospodarstvom, zlasti državami Evropske unije. V tem kontekstu je treba z ustreznimi ukrepi spodbuditi pospešeno rast življenjskih zavarovanj v Srbiji. Klasifikacija JEL: C2, C6, G1, G2, G22.</p>Radojko Lukic
Avtorske pravice (c) 2025 Radojko Lukic
https://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2025-05-282025-05-2812131710.55707/eb.v12i1.141Ekonomija programskega inženirstva v Sloveniji
https://www.eb-nm.si/index.php/EB/article/view/148
<p>Informacijske tehnologije in njihova veja programski inženiring so pomemben del sodobnega gospodarstva in njegove digitalizacije. Hkrati pa so pod vplivom ekonomike in so oblikovali svoja gospodarska področja. Vendar so ta področja na nekaterih podpodročjih še vedno slabo raziskana. Njihovo razumevanje lahko izboljša delovanje področja. Predstavljena raziskava je zaporedne kvalitativne narave. Prvi del je pregled literature o globalni ekonomiji programskega inženiringa. Nato sledi pripovedni literarni pregled identificiranih tem v slovenskem okolju. Rezultati so pokazali podobnosti in odstopanja v nacionalnem gospodarstvu. Nekatere od slednjih, kot so posebnosti, povezane z javnim sektorjem, je treba dodatno upoštevati, nekatere od njih, kot sta digitalno piratstvo in trajnost, pa predstavljajo izzive za sektor programskega inženiringa v državi. Rezultate raziskave lahko strokovnjaki uporabijo za izboljšanje svojega znanja o ekonomiji poslovnega področja na svetovni in lokalni ravni. Prav tako se lahko uporabijo za promocijo in izboljšanje proučevanih konceptov v Sloveniji in kot dobro izhodišče za nadaljevanje raziskovalnega dela o analiziranih temah.</p>Maksim Nikitashin
Avtorske pravice (c) 2025 Maksim Nikitashin
https://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2025-05-282025-05-28121183810.55707/eb.v12i1.148Izobraževanje kot strateška prioriteta: evalvacija financiranja izobraževalnega sistema v Republiki Srbski
https://www.eb-nm.si/index.php/EB/article/view/149
<p>Članek obravnava evalvacijo financiranja izobraževalnega sistema v Republiki Srbski v obdobju 2014–2023 s posebnim poudarkom na pomenu izobraževanja za celovit družbeni in ekonomski razvoj. Izobraževanje predstavlja ključni dejavnik razvoja človeških virov, inovacij in konkurenčnosti ter je bistvenega pomena za dolgoročni napredek države. Rezultati analize kažejo, da sta v izobraževalni sektor vložena manj kot 2 % celotnih investicij, kar je občutno pod mednarodnimi standardi in priporočili. Pomanjkanje vlaganj lahko ogrozi kakovost izobraževanja, zmanjša dostopnost virov ter povzroči dolgoročne negativne posledice za gospodarsko rast in družbeno stabilnost. V članku na podlagi pregleda kvantitativnih podatkov identificiramo pomanjkljivosti v strukturi financiranja izobraževanja ter opozarjamo na nujnost reform, ki bi omogočile učinkovitejše vlaganje v ta sektor, kar je ključno za trajnostni razvoj Republike Srbske.</p>Zorana AgićSvetlana Dušanić GačićMirjana Milovanović
Avtorske pravice (c) 2025 Zorana Agić, Svetlana Dušanić Gačić, Mirjana Milovanović
https://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2025-05-282025-05-28121395110.55707/eb.v12i1.149Računovodenje kriptovalut v Sloveniji
https://www.eb-nm.si/index.php/EB/article/view/147
<p>Poslovanje s kriptovalutami v Sloveniji je zahtevno zaradi pomanjkanja specifične zakonodaje in smernic. Kriptovalute se po SRS 2024 ne obravnavajo kot denarna sredstva, temveč kot zaloge, če so namenjene trgovanju, ali neopredmetena sredstva pri dolgoročnih naložbah. Na podlagi SRS 3 jih je mogoče knjižiti po nabavni vrednosti, kar zagotavlja stabilnost, ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, kar bolje odraža tržno stanje, a povzroča volatilnost. Kljub izboljšavam, ki so vsebovane v SRS 2024, standardi ne zajemajo vseh vidikov, kot so zamenjave kriptovalut in DeFi operacije, kar povzroča razhajanja v praksi. To povečuje kompleksnost računovodenja kriptovalut in zahteva prilagoditve ter dodatno izobraževanje računovodij. Spremljanje mednarodnih praks in prilagoditev slovenskim razmeram bi lahko izboljšala skladnost in preglednost. Za prihodnost je ključno oblikovanje celovitih smernic in davčne ureditve, ki bi zajele vse vidike poslovanja s kriptovalutami. Jasnejša pravila bi zmanjšala nejasnosti, izboljšala zanesljivost računovodskih praks ter povečala zaupanje v poslovanje s kriptovalutami. Kljub napredku na področju računovodske obravnave kriptovalut, le te zaradi svoje dinamične narave ostajajo izziv za slovensko računovodstvo.</p>Anita Blažič
Avtorske pravice (c) 2025 Anita Blažič
https://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2025-05-282025-05-28121526710.55707/eb.v12i1.147Generativna umetna inteligenca na Univerzi v Novem mestu
https://www.eb-nm.si/index.php/EB/article/view/142
<p>Z javno objavo generativnega umetnointeligenčnega klepetalnika ChatGPT konec leta 2022 smo dobili novo orodje, katerega pomen nekateri primerjajo celo z revolucijo, ki jo je prinesla vzpostavitev interneta v devetdesetih letih 20. stoletja. Generativna umetna inteligenca (GenUI) je posegla na vsa področja in vsak dan se dodaja nove možnosti uporabe. Izobraževalni proces pri tem ni izjema. V tem prispevku s pomočjo deskriptivne metode s kvantitativnim raziskovalnim pristopom za pridobivanje primarnih podatkov predstavimo poznavanje in uporabo GenUI na Univerzi v Novem mestu, njen vpliv na študij ter delovanje same ustanove, etičnost uporabe in vpliv na prihodnost. Ker smo na Univerzi v Novem mestu že sprejeli smernice za etično uporabo GenUI in v šolskem letu 2023/2024 v uvajalnem tednu študente že seznanili s predstavljeno tematiko, smo ocenili, da je primeren čas za oceno razširjenosti poznavanja in uporabe GenUI. Rezultati kažejo na pomembne ugotovitve, ki bodo služile kot osnova za nadaljnje prilagajanje izobraževalnih procesov, ki jih GenUI, želimo ali ne, temeljito spreminja.</p>Marija ŽugičUroš GalIgor Makovec
Avtorske pravice (c) 2025 Marija Žugič, Uroš Gal, Igor Makovec, M.Sc.
https://creativecommons.org/licenses/by/4.0
2025-05-282025-05-28121688910.55707/eb.v12i1.142